Društvo Študentov

V sredo, 17. 4. 2013, je Društvo študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) organiziralo Dan obramboslovja. Naneslo je tako, da je projekt sovpadal s tednom Svobodne univerze. Dan obramboslovja je tako dobil podnaslov: "Obramboslovje kot študij in kot znanost".
Na začetku so bili nekateri precej skeptični glede prekrivanja dogodkov, vendar se je kasneje izkazalo, da je to pripeljalo do še boljše izvedbe projekta.

Večina članov DŠOS predstavljajo študentje obramboslovja na Fakulteti za družbene vede (FDV). Vsi, študentje in pedagogi, se zavedamo da je na študiju potrebnih nekaj sprememb. Žal je do tega prišlo šele zdaj v času krize, v času kjer se sredstva za študijske programe izjemno krčijo. Največji šok za študente je bila ukinitev vojaškega modula. Na vojaškem modulu so študentje pridobili posebna znanja, ki so jih nadgradili, s še dodatnim mesecem študija med poletjem, z opravljanjem vojaške prakse. Slovenska vojska (SV) je bila primorana, zaradi izjemnega krčenja lastnih sredstev, ustaviti financiranje vojaškega modula.

V slovenski vojski se bodo kmalu začele velike reforme. Vodja teh reform je sedanji načelnik Generalštaba slovenske vojske (GŠSV) brigadir Dobran Božič. Člani DŠOS smo se zaradi vseh teh sprememb, tako na študiju kot tudi v sami slovenski vojski, odločili, da načelnika povabimo k nam, na Fakulteto za družbene vede. Načelnik je izvedel predavanje z naslovom: »Transformacija Slovenske vojske«. Bistvene novosti bodo predstavljale nove organizacijske strukture SV, tako da bo prehod iz ene brigade v drugo lažji kot je bil do sedaj. S tem se bo povečala vertikalna učinkovitost. Načelnik si želi delovanje SV približati ljudem po celotni državi.



Po premoru pa smo se študentje obramboslovja, skupaj z večino pedagogov iz Katedre za obramboslovje, dobili na okrogli mizi, ki je bila poimenovana: »Obramboslovje kot študij in kot znanost«. Na začetku je predstojnik katedre doc. dr. Uroš Svete povzel predavanje načelnika GŠSV in v predavanje umestil študij obramboslovja. Videli smo, da slovenska vojska še vedno rabi takšne strokovnjake, kot so diplomanti obramboslovja. Moramo se zavedati da študentje obramboslovja nismo kadeti vojaške akademije, ampak smo civilno-vojaški strokovnjaki. Študij na FDV nam omogoča pridobitev zelo širokih družboslovnih znanj, ki pa so po mnenju študentov preveč splošna za našo smer. Dr. Svete in diplomant obramboslovja Matjaž Domijan, sta želela opozoriti da nekaterih predmetov ne moreš razumeti brez predhodnega znanja predmetov, ki se jih učimo na FDV. Dr. Kopač in dr. Prezelj sta nas soočila z realnostjo. Iskanje zaposlitve se mora začeti že v prvem letniku študija. »Lahko imate vplivne starše, lahko ste član stranke, najbrž pa se boste morali boriti kot žival. Na koncu vam mogoče uspe«. Dr. Zupančič je poudaril pomen jezikov. Materni jezik in angleščina sta osnova. Brez znanja angleščine ne moreš nič. Pomembno vlogo v Evropi in drugje po svetu ima znanje francoščine, vedno bolj prav pa pride znanje ruščine in arabščine. Študent obramboslovja Luka Železnik si želi bolj interaktivnih predavanj in zdi se mi da je njegov komentar popolnoma pravilen. Stvari si lahko preberemo doma, vprašanje pa je če si znamo potem vso to obsežno snov pravilno razložiti. Zakaj ne bi snovi predebatirali študentje skupaj s profesorji? Je pa potem na nas študentih, da se na predavanje oz. vaje dobro pripravimo in si snov preberemo v naprej.

Okrogla miza se je zaključila z umestitvijo študija obramboslovja. Kdo pa smo mi? Nismo kadeti vojaške akademije in nismo klasični politologi na FDV. Po koncu študija se bomo lahko zaposlili kot klasični vojaki, lahko pa bomo naše znanje ponudili po celotnem svetu. Strokovnjake na področju varnosti potrebujejo vse večje mednarodne organizacije in zakaj se ne bi usmerili širše, ko pa imamo možnosti in znanje.

Namen prispevka je kontinuirano zbirati medijska poročila z vsebino o problemih v Slovenski vojski (SV) in posredovane odgovore Ministrstva za obrambo (MORS) in SV. S pomočjo spodnjih metodoloških nastavkov in (dopolnjujoče) vsebine si lahko bralec ustvari lastne sklepe.

Prispevek je kratka analiza nacionalnega projekta bojevnika 21. stoletja po kategorizaciji njegovih podsistemov v predhodnem članku. Izbrana enota analize je češki projekt Voják 21 (V21), ki se z določenimi komercialno dostopnimi rešitvami ter sodelovanjem civilnih in vojaških znanstvenih zmogljivosti že približuje končnim operativnim zmogljivostim. Češke oborožene sile (AČR) so zanimive za preučevanje tudi zaradi svoje zgodovine v vzhodnem bloku ter trenutne severnoatlantske evforije. Čehi mednarodne operacije na čelu z Afganistanom jemljejo kot nacionalno dolžnost in hkrati pojmujejo kot ključen del nacionalne obrambe v okviru kolektivne obrambe in kolektivne varnosti. Temu seveda sledijo tudi tehnološko in doktrinarno. Namen V21 je integracija že delujočih sistemov in posameznika v funkcionalno celoto na ravni majhnih taktičnih enot (skupin) za izboljšanje poveljevanja in nadzora, mobilnosti, možnosti preživetja in prevlade v okolju ter operacijah. Sistem optimizira realnočasovni odločevalski proces vojakov in poveljnikov.¹ Skupaj s standardnimi kompleti V21 se razvija tudi modificirane verzije za različne specialnosti in poveljnike. Končna številka vseh kompletov zaenkrat še ni znana, se pa govori o približno 900 sistemih, s katerimi bi opremili dva do tri bataljone do leta 2014 oziroma 2015. Po tem letu se že govori o izboljšani verziji sistema in o številkah do 3000 kompletov. Čeprav V21 ni del TG-1, se razvija v skladu z zahtevami in opredelitvami Nata. Celovit sistem V21 se je razvijal v okviru dveh podprojektov češkega državnega podjetja VOP-026: projekta Vojbud (2004–2006), zadevajoč zmogljivosti posameznika V21, ter projekta Sesedák (2007–2009), zadevajoč integracijo bojevnika V21 z mehanizirano platformo v modularni bojni sistem (MBK21). Končni cilj je zagotoviti sedem različnih sistemov za izkrcano skupino, ki se razlikujejo le v programski opremi. Vzporedni projekt V21 je Vvhledáváni (2007–), katerega cilj je vzpostaviti sistem nadzora fizičnega stanja vojaka: telesne temperature, pulza, krvnega pritiska, hidracije itd.²