Društvo Študentov

V sredini decembra je zopet odjeknila novica, da je iraškim, natančneje šiitskim vstajnikom, uspelo prestreči podatke v obliki video posnetkov z ameriških brezpilotnih letalnikov¹ MQ-1 predator. Novica je postala toliko odmevnejša, ker naj bi to storili kar s splošno dostopnim programom ruskega podjetja SkyGrabber.² Čeprav ni bilo objavljenega nič revolucionarnega, ki bi drastično spremenilo razmere na terenu³ , bom na tem mestu vseeno naredil komentar na trenutno stanje omrežno-centričnega vojskovanja (Network-centric warfare).

Vstajnikom je omogočila dostop do prenosov v živo namerna odsotnost kriptografske zaščite na oddajanju več uporabnikom hkrati – taktičnim enotam. UAV ima namreč kriptografsko zaščito povezave s poveljstvom ter zaščito sistema nadzora in poveljevanja (C2). Hkrati pa UAV oddaja sliko več taktičnim enotam naenkrat, ki dostopajo do podatkov z mobilno napravo v obliki prenosnega računalnika.⁴ Ker bi kriptografska zaščita na samem UAV onemogočila realnočasoven prenos slike (zaradi številčnosti uporabnikov in podatkov), je zaradi majhnega varnostnega tveganja nima. Zanesljiva zaščita prenosa na UAV je predvidena do 2014. Do takrat se ponujata dve začasni rešitvi: da se prenos zaščiti s programsko opremo ali da se zoži polje oddajanja, tj da se ga usmeri. Seveda potem to predstavlja problem tudi lastnim enotam, ki morajo signal iskati, namesto da bi bili ob premiku nenehno informacijsko pokriti – kar je osnovna premisa omrežno-centričnega vojskovanja. S takimi napovedmi je jasno, da koncept v teoriji že deluje, v praksi pa je še daleč od realizacije, glede na to, da lahko informacijsko in tehnološko inferioren nasprotnik prestreza povezave med enotami in UAV, ki jih medsebojno (podatkovno) povezuje.⁵ Čeprav se dostopanje vstajnikov do podatkov ocenjuje kot majhno varnostno tveganje in se ga celo dopušča, pa je potrebno vzeti v ozir dve dejstvi: 1)vstajniki so bili sposobni sami povezati sprejemni del z računalnikom in z ustrezno programsko opremo, s katero so uspešno selekcionirali frekvenčne pasove in 2)iz podatkov je možno napovedati pot UAV, saj je vzorec patruljiranja navadno standarden, hkrati je možno na podlagi posnetkov iznajti protiukrepe, ustreznejšo kamuflažo itd.

Drugo vprašanje, ki ga te novice odpirajo, pa je, kdo podpira vstajnike z informacijsko opremo. Solonikov iz podjetja SkyGrabber trdi, da sam program ne omogoča tovrstnega prestrezanja in da je nekdo dodelal (reprogramiral) program prav v ta namen. CIA poroča, da šiitske vstajnike v Iraku (Kata’ib Hezbollah) podpira Iran, ker mu je v interesu izvedeti, ali ZDA izvidujejo tudi iranska območja. Zavezniki pri vstajnikih vedno znova odkrivajo visoko tehnologijo za elektronsko vojskovanje, pakistanska ofenziva v Južnem Vaziristanu je pokazala enak kontrast med zastarelim sovjetskim pehotnim orožjem in napredno informacijsko tehnologijo. Informacijska superiornost se kaže v lovu na ljudi, konkretneje operativce Al Kaide in talibanskih voditeljev v Pakistanu. CIA se s problemom prestrezanja podatkov ne srečuje, saj so vsi UAV popolnoma kriptografsko zaščiteni⁶

Vira:

- Defense News

- CNN

1. UAV – Unmanned Aerial Vehicle [↩]
2. Program je namenjen prestrezanju nezaščitenih podatkov iz satelitov, kar bi omogočilo uporabnikom dostop do televizije v Rusiji tudi tam, kjer načeloma ni sprejema. [↩]
3. Ameriško ministrstvo za obrambo (USDoD) je potrdilo, da vstajniki uspešno prestrezajo podatke UAV MQ-1 predatorjev in MQ-9 reaperjev v Iraku in Afganistanu že od leta 2008 dalje. Prav tako so znani podatki, ko so civilisti nehote prestrezali podatke s satelitskimi krožniki med zavezniškimi operacijami v Bosni in Hercegovini in tako kar prek televizijskih sprejemnikov sledili operacijam UAV. [↩]
4. ROVER – Remotely Operated Video Enhanced Receiver [↩]
5. Potrebno je opozoriti, da ne pride do napačnega razumevanja, da so taktične enote medsebojno povezane z zaščiteno oddajo in sprejemom, vendar tehnologija ne omogoča, da bi bile povezane v enotno omrežje. Zaenkrat gre vse po sistemu retranslacije: enota sprejme podatek in ga na drugi frekvenci pošlje naprej, skupne mreže pa ni. [↩]
6. Ker ni potrebe po oddajanju nižjim taktičnim enotam. UAV samostojno izvede zastavljeno misijo na podlagi obveščevalnih podatkov, zato je uspeh zagotovljen – problema sta le kolateralna škoda in civilne žrtve, tarče se namreč raketira. [↩]